Danes bi Vojteh Ravnikar praznoval 80 let, a praznovanja žal ni dočakal. Že leta 2010 nas je veliko prezgodaj zapustil, vendar ob tem za seboj pustil širok spekter ustvarjenega: od arhitekture, revije Piranesi, Piranskih dnevov arhitekture, poučevanja na Fakulteti za arhitekturo, scenografije, risb, načrtov….. in ne nazadnje sodelavcev ter študentov, ki so pri njem spoznavali mojstrstvo arhitekture, velikokrat v Vojtehovih sproščenih in barvitih skicah, s katerimi je povedal več, kot s svojimi besedami. V Vojtehovih skicah se namreč skriva njegove veselje do arhitekture, dela, uživanja življenja, vina, jazza in poezije.
Naj ob tem objavimo njegovo pesem:
Če dneva ni,
je noč,
če ni poti, je steza.
Če tebe ni,
je kot da vse izgublja svoj pomen, drevo in trta
sta drug drugemu v napoto.
Prelom besed se zgodi brez poka,
ni vroče več, kar peče:
ni v senci hlad in voda ne odžeja.
Je dež, ki vse bo spral,
razmočil bo pomene,
da se prijel bo kes,
pognale bi zelenja veje.
(v.m.r.)