vv_2018-09_rogaska_pc-vrelec_potokar_strehovec-235-2.jpg

POSLOVNI CENTER VRELEC

LOKACIJA
Rogaška Slatina, Slovenija

NAROČNIK
Občina Rogaška Slatina

LETO PROJEKTA
projektiranje 2014 - 2016
leto izvedbe 2017 - 2018

PROJEKTIVNO PODJETJE
Ravnikar - Potokar arhitekturni biro d.o.o.

AVTORJA ARHITEKTURE
Andrej Strehovec, Robert Potokar

FOTOGRAFIJE
Virginia Vrecl

NAGRADE
Nagrada ZAPS Zlati svinčnik za odlično realizacijo 2019

Izhodiščna ideja Poslovnega centra Vrelec je vezana na veduto in orientacijo v smeri vzhodnega dela promenade Zdraviliškega parka Rogaška Slatina. Nov objekt tako vzpostavlja urbanistično navezavo na os mestne promenade, višinski poudarek ob glavnem križišču in vključuje razgledno točko iz lože.

Umestitev zgradbe se navezuje na dane pogoje parcele nepravilnih oblik, ob krožišču »Celjska cesta« in predstavlja vstopno točko proti centru Rogaške Slatine. Stavbni volumen je postavljen vzporedno z glavno ulico. Zastekljeno pritličje je pomaknjeno pod nadstropni volumen in tako razširja ulični prostor, ter z nadstreškom nudi zavetje obiskovalcem.

Zgradba ima etažnost P+3N, in vsebuje, poleg pisarniškega programa, tudi kavarno v pritličju. Severni del, proti sosednji stavbi je zaradi osončenja nižji za eno etažo. Tloris, konstrukcija, pozicije okenskih odprtin in komunikacijska jedra so organizirana tako, da omogočajo fleksibilno zasnovo pisarniških prostorov. Predvidene so pisarne, sejna soba, predavalnica, arhivi/skladišča. Razgledna loža v 3.nadstropju, je dostopna po skupnem hodniku.

Glavni vhod je s ploščadi, ob glavni vzdolžni fasadi, od koder se vstopa v hall in naprej v dvigalo in stopnišče, ki povezujeta vse etaže. Zunanja ureditev obsega manjše parkirišče s prostorom za smeti, zasaditev vzpenjalke, ki bo ozelenila oporne zidove, zasaditev dreves v talnih koritih in veliko javno klop pred glavnim vhodom.

Fasado tvorijo horizontalne trakove zasteklitev in trakove lesenih lamel. Razporeditev vertikalnih lesenih lamel je zasnovana tako, da se poigrava z globino, širino in zamaknjenostjo rastra, in tvori ritmične pasove. Ta ritmika fasade se odziva na lokacijo, ki je obdana s cestami in neposredno bližino železnice, ter se obenem navezuje na okoliško podeželje in vernakularno arhitekturo.