ŠPORTNI PARK METLIKA

LOKACIJA
Metlika, Slovenija

LETO RAZPISNEGA NATEČAJA
oktober 2021

PROJEKTIVNO PODJETJE
Ravnikar - Potokar arhitekturni biro d.o.o.

AVTORJI
Robert Potokar, Sara Sinjur, Tanja Košuta, Mateja Šetina, Mina Gutović, Anže Kotnik, Mladen Marčina

NAGRADA
1. nagrada

Insert iz poročila komisije:

Avtorji natečajne rešitve umestijo program 1. in 2. faze na enega od načinov, ki je bil preverjen v arhitekturni delavnici Nogometna infrastruktura v RS in je predstavljal del izhodišč v projektni nalogi. Gre za zasnovo treh območij: stadion na zahodnem izravnanem delu ob cesti, nogometno igrišče na vzhodni strani v useku v sicer dvignjeni teren in južni del z različnimi športnimi objekti (pump track, rokometno in košarkarsko igrišče, bazen in igrišče za odbojko na mivki), ki se navezuje na obstoječo osnovno šolo. Navezave vsebin na obodni prostor se izvedejo predvsem na zahodni strani, saj vzhodno stran omejuje topografija oz. strmo dvigovanje terena. Tudi sicer glavna prometnica, ki teče ob zahodnem robu območja, v rešitvi predstavlja glavno dostopno žilo ob kateri so umeščena parkirišča in pristopna ploščad. Stadion že v prvi fazi ob cesti dobi nadkrito tribuno s 606 sedišči, ki območje proti cesti zapira in omogoča ustrezno kontrolo dostopa. Brežine na vzhodni strani so v večji meri zaraščene z drevjem.

Urbanistična zasnova skuša čimbolj upoštevati topografijo terena, pri čemer pa izrazito ploskoviti pravokotni elementi (stadion in nogometno igrišče) ob predlagani vzporedni postavitvi na vzhodni strani privedejo do večjega useka v teren, ki se razmeroma strmo dviga proti SV območja. Izravnavanje terena za predvidene vsebine narekuje različne višinske nivoje za nogometno igrišče (2. faza) in atletski stadion z igriščem (1. faza), kar avtorji spretno izkoristijo za oblikovanje vmesnega spremljevalnega objekta, ki višinsko razliko (3,5m) izkorišča za racionalno, funkcionalno zasnovo prostorov za potrebe športnih dejavnosti na obeh straneh stavbe. Južno od povezovalne ceste, ki preseka območje, se vsebine nekoliko odmaknjeno in tudi vizualno ločeno nizajo proti osnovni šoli tako, da sledijo poteku padanja terena v obliki geometriziranih plastnic. Območje tako ohranja vtis razmeroma naravno oblikovanega prostora, kljub umeščanju ortogonalnih ploskev, ki zahtevajo obsežnejše posege v teren.

Arhitekturne rešitve so preproste, jasne in racionalne. Objekt tribune ob stadionu na zahodni strani v rešitvi ni podrobneje obdelan, vendar je možno razbrati preprosto zasnovo, ki povzema konstrukcijsko rešitev nadstreška osrednjega tribunskega objekta, in ki dobi v 2. fazi še nadkritje. Ostale potrebe za stadion so v 1. fazi razrešene z začasnimi kontejnerji. Dvoetažni spremljevalni objekt, ki se zgradi v 2. fazi, ima z lahko streho delno nadkrite tribune obrnjene na nogometno igrišče, medtem ko delno vkopano pritličje služi potrebam stadiona. Arhitekturna zasnova sledi predvsem racionalnosti, zato poudarjenega arhitekturnega izraza ni zaznati, čeprav bi avtorji lahko v oblikovanje objektov vnesli tudi nekaj avtohtonosti ali identitete, za katere bi lahko navdih poiskali v posebnostih lokacije in širšega območja Bele krajine.

Preplet organske in pravokotne geometrije zahteva obsežnejše modulacije terena, kar privede do morda najbolj izrazite težave predlagane rešitve, to je približno 13 metrov visokega kaskadnega opornega zidu na SV vogalu nogometnega igrišča v 2. fazi. Pojavnost zidu je zmanjšana s kaskadno zasnovo, ki se še dodatno ozeleni. Kljub tem omilitvenim ukrepom pa je to najbolj problematičen del natečajne rešitve.

Ocenjevalna komisija po pozornem pregledu, glede na navedene kriterije, soglasno ocenjuje, da edina prispela rešitev ustreza vsem bistvenim zahtevam, ki so bile podane v natečajni nalogi in ugotavlja, da le-ta predstavlja ustrezno izhodišče za projektiranje in izgradnjo športnega parka v Metliki. Naročniku ocenjevalna komisija zato predlaga, da prispelo natečajno rešitev nagradi s 1. nagrado in avtorje povabi k projektiranju v nadaljnjih fazah.