| Kraj: | Sežana | |
| Načrtovalci arhitekture: | Vojteh Ravnikar u.d.i.a. Marko Dekleva u.d.i.a. Matjaž Garzarolli u.d.i.a. Egon Vatovec u.d.i.a. Mladen Marčina u.d.i.a. |
|
| Sodelavci: | Irena Lozić u.d.i.a. Peter Maležič u.d.i.a. |
|
| Statik: | Silvan Cek u.d.i.g. Radoš Lipanje u.d.i.g. |
|
| Strojne instalacije: | Pavel Macarol u.d.i.s. Marjan Orel u.d.i.s. |
|
| Leto načrta: | 1978-1980 | |
| Projektantska organizacija: | PB Kraški zidar | |
| Investitor: | Kulturna skupnost Sežana | |
| Izvajalec gradnje: | SGP Kraški zidar | |
| Fotografije: | Damjan Gale |
Izjemni vlog, ki bi jo imel Kulturni dom v razvoju Sežane, sledi izbor lokacije v samem centru kraja.
Da bi bila takšna vloga Kulturnega doma čim bolj upravičena, je program Kulturnega doma obogaten s programom, ki tudi sicer spada v mestno središče in ga obenem ustvarja – gostinstvo, trgovina in deloma poslovni prostori. Tako dobljena programska struktura bi zagotavljala »živost« doma, ki bi s tem prerasel funkcijo zgolj kulturnega v splošno – »DOM«. Postal bi vitalno središče in žarišče mesta. Sežana je kraj, ki še nima formalne mestne podobe, v katero spadajo ulice, parki, trgi,… Od tod specifična tlorisna in prostorska organizacija Kulturnega doma. Hiša (Kulturni dom) postane mesto v malem; mesto, ki ima svoj trg, svojo ulico, svoj teater in celo svoj park, kjer se prostor novega doma srečno spajajo z obstoječim parkom »Starega gradu«. »Stari grad« se tako vključuje v program doma (II. faza), ter tako pomeni poleg prostorske tudi vsebinsko vez in identiteto s staro Sežano.