Hotel Piran

Geometrijska tlorisa, ki se prilagaja mejam razpoložljive parcele, narekuje tlorisno zasnovo hotela z notranjim atrijem ter sobami na obodu. Lokacija v samem jedru Pirana pa izključuje introvertiran tip hotela – vase obrnjenega, iščočega atrakcijo znotraj samega sebe, in narekuje zgodbo, ki je postavljena znotraj atrakcije same, orientirana navzven.
To in pa skromno odmerjen, a zato toliko bolj dragocen prostor parterja, sta pogojevala odločitev, da se je sicer »prazen« centralni del hotelske zgradbe spremenil v jedro, okrog katerega se razen v pritličju ter zgornji etaži nanizane sobe. Drugače kot stroga ter abstraktna tlorisna shema (kvadrat razdeljen na 9 enakih delov) pa je njegova zunanja pojavnost ter prisotnost v prostoru pogojena z dialogom, ki ga hotel vzpostavlja s sredino, v katero je postavljen. Tako je z zastekljenim trakom v pritličju (restavracija) ter pergolo na terasi, izpostavljen trakt, ki v obliki črke »L« zaključuje prostor Prešernovega nabrežja ter tako še poudarja zgradbo kot ključno točko celotne arhitekturne kompozicije.