domov 
kontakti
podjetje
ekipa
obvestila

Natečaj Osnovna šola Mirna Peč

Natečaj   Javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve izgradnje Osnovne šole z vrtcem in telovadnico v Mirni Peči

Natečajna skupina

 

  Robert Potokar u.d.i.a.
Nada Šerbelj u.d.i.a.
Nina Majoranc štud. arh.
Alenka Kramer štud. arh.
sodelavca   Samo Kralj štud. arh. 
Andrej Blatnik štud. arh.
Projekti    natečaj - l. 2008, 2. nagrada
Kvadratura   neto tlorisna površina - 5.500 m2 
Razpisovalec   Občina Mirna Peč v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor

Prostorsko umestitev šole določa obstoječa konfiguracija reliefa, zato so v osnovi trije volumni vrtca, šole in dvorane umeščeni horizontalno, oziroma delno vzporedno s plastnicami. Hkrati pa so postavljeni med seboj na različno koto pritličja. Tako je vrtec na najvišji koti – enaki koti vstopnega dvorišča, vhod v šolo in dvorano pa je na spodnji koti – enaki koti spodnjega dvorišča. Pretežni del telovadnice je vkopan, kakor tudi pritlični povezovalni – servisni trakt šole. V osnovi linearna postavitev volumnov je izmaknjena, oziroma se prilagaja terenu, s tem dobi šola in vrtec svojo mehkejšo podobo v valoviti dolenjski pokrajini. Na simbolni način je to valovanje pretvorjeno v arhitekturni izgled kompleksa.

Z navezavo nove geometrije na obstoječ relief se v prostoru vzpostavlja določen red in jasnost matrice. V prepletu enega in drugega nastane vmesni združevalni trg. Trg – šolski prostor je namenjen druženju, srečevanju ali pa zgolj prehajanju. Prometna ureditev sledi že postavljenim zahtevam: dostop in dovoz je iz severa iz novo predvidenega križišča. Tu so predvidene tudi parkirne površine, s tem se avtomobilski promet zgosti na enem mestu in s tem ne obremenjujejo celotnega preostalega prostora.

Arhitekturno zasnovo nove šole pogojuje že sama urbanistična zasnova z umestitvijo v obstoječi relief ter prehodnost skozi pritličje objekta. Ta prehodnost med severnim in južnim dvoriščem je narejena s povezovalnim mostom – nadstropjem šolskega trakta, ki dobesedno deluje kot mostovž pod katerim sta locirana oba glavna vhoda v šolo. Na nek način postane šola tako parafraza tiste Cankarjeve enajste šola pod mostom.

Lebdeči trakt knjižnice v nadstropju tako opredeljuje vhod v šolo in prostor med dvorano, šolo, vrtcem in povezovalno potjo. Prav ta lebdeči volumen je tisti razpoznavni znak, ki določi šolo in jo naredi nezamenljivo. Pod lebdečim traktom se formira vmesni pokriti prostor, ki je namenjen vhodu, druženju, učenju....

Arhitekturno je šola sicer sestavljena iz dveh traktov: prvi servisno upravni trakt in povezovalnim hodnikom do nove športne dvorane in drugi učilniški trakt v dveh nadstropjih. Učilniški trak je z linijo hodnika prerezan na dve polovici, hkrati je v nadstropju osvetljen z nadsvetlobo. Linearnost hodnika je razbita z vertikalnim (klančine) in horizontalnim zalomom ter nišami, ki hodnik razširijo. Hodnik tako ni več monotona horizontalna ravnina, ampak ustvarja s svojimi zamiki potrebno dinamiko v prostoru. V nadstropju je predvidena dodatna niša, terasa, na kateri je možna organizacija individualnega dela. Ob njej pa so požarne stopnice, ki hkrati služijo tudi učilnici za tehnični in likovni pouk za neposreden izhod na prosto.

Prilagodljivost lokalnemu kontekstu je izvedena z uporabo naravnih – lesenih materialov, ki pa so med seboj zloženi na modernejši način. Kombinacija vertikalnih in horizontalnih lesenih lamel je sestavljena v abstraktno kompozicijo. Sodobnost arhitekturnega izgleda pa je poudarjena z enokapno streho, kot neke vrste kompromisom med ravno streho in klasično dvokapnico. Z izbiro naravnih materialov, predvsem lesa, se šola vklaplja v okolje, hkrati pa tudi v ekološki trend gradnje, ki bo v slovenskem prostoru vse bolj prisoten.

Vse učilnice prve triade so obrnjene na jug, kakor tudi matične učilnice druge triade. Le del predmetnih in tehničnih učilnic v 1. nadstropju je obrnjenih na sever. S tem da je možen izhod na prosto na koncu hodnika. Za preprečitev pregrevanja je predviden zunanji napušč na južni strani ter dodatni zunanji screen roloji ter horizontalne in vertikalne lamele.