domov 
kontakti
podjetje
ekipa
obvestila

Natečaj Knjižnica Krško

Natečaj   Javni natečaj knjižnica Krško
Natečajna skupina  

Robert Potokar u.d.i.a.
Janez Brežnik u.d.i.a.
Marko Tul u.d.i.a.
Andrej Blatnik štud. arh.

Projekti in gradnja   natečaj - l. 2007, 1. nagrada (za arhitekturo)
Statika:   Marko Pavlinjek, u.d.i.g.
Strojne instalacije   Simon Furlan, u.d.i.s
Elektro instalacije   Tomi Križaj, u.d.i.e.
Kvadratura   neto tlorisna površina - 3100.00 m2
Razpisovalec   Občina Krško, Zbornica za arhitekturo in prostor
Investicijska vrednost   3.496.800,00 €

Krško je s širitvijo mesta proti Leskovcu in na levi breg Save proti Vidmu »pozabilo« na svoje staro tržno jedro, tako da le to kljub svoji mestotvorni obliki in programu dejansko izgublja svojo bit. V zadnjih letih je samo staro mestno jedro začelo propadati, vedno večje je število zapuščenih in neobnovljenih hiš in ena izmed redkih stvari, ki v mestu živijo, je obstoječa Valvasorjeva knjižnica v kapucinskem samostanu. Ker pa le ta ne omogoča zadostnih prostorskih kapacitet je logična odločitev, da se v samem mestnem jedru zgradi novo knjižnico, ki bo za seboj potegnila splošno prebujenje kraja. Hkrati pa bo s svojim sodobnim arhitekturnim jezikom v prostor vnesla tisto potrebno dinamiko na začetku 21. stoletja, a hkrati bila še vedno v sozvočju z obstoječim stavbnim tkivom. Z novo knjižnico bo tako Krško dobilo glavni generator lokalnega dogajanja, neke vrste svetilnik v sicer sedaj relativno odrinjenem mestnem jedru.

Zasnova nove Knjižnice Krško izhaja iz lokacije same, geometrije parcele, orientacije na smeri neba ter pogledov na mestno jedro, zvonike cerkva in pogledov na zazelenjen breg – pobočje Trške gore na zahodni strani. Dodatno pa knjižnico Krško opredeljuje njen namen, saj je prvenstveno knjižnica namenjena širjenju znanja, kulture in sodobnemu sprejemanju informacij in načinu srečevanja. Z novo knjižnico bo dobilo Krško glavni generator lokalnega dogajanja, neke vrste svetilnik v sicer sedaj relativno odrinjenem mestnem jedru.

Nivojsko je nova knjižnica razdeljena na tri nivoje: kletni, servisni del z garažo, pritlični vhodni del z javnim programom in otroško mladinskim oddelkom v pritličju, ki se nadaljuje v nadstropni del z oddelkom za odrasle. V nadstropju je umeščena galerija za potrebe upravnih prostorov in obdelave gradiva.

Objekt nove knjižnice je zasnovan kot sodobna svetla hiša z navezavo na tradicionalno arhitekturo skozi repiticijo dvokapnih streh. Osnovni motiv objekta nove knjižnice je čisti volumen nadstropnega dela, ki ga »žagasto« opredeljujejo med seboj združene dvokapne strehe v rdeči barvi, tako da dejansko povzema volumen okoliških streh. Hkrati pa s ponavljanjem dvokapne strehe ne zapade v mimetično posnemanje starobitne arhitekture. Prav tako je rdeči nadstropni volumen lebdeč, ni prizemljen, temveč plava na prostem pritličju. Tako hiša ni več trdno zidana, speta s tlemi ,ampak svobodno lebdi nad prostorom.
V osnovni volumen je zarezan svetlobni dvovišinski atrij, notranje dvorišče, ki kot spomin asocira na dvorišče kapucinskega samostana s križnim hodnikom. Če je bilo samostansko dvorišče poosebljenje notranjega miru in duha, je nasprotno notranji atrij nove knjižnice namenjen otrokom, njihovi pravljični sobi z izhodom na prosto, pod zvezde.

Nadstropni del je prekrit z žagasto, oziroma valovito streho, ki se nad vhodnim delom in nad čitalnico spremeni v rastočo enokapno streho. S tem se čitalnica dodatno odpira proti sončni svetlobi, streha ni več monotona horizontala, ampak postane razgibana in podobna valovanju reke Save. Z odpiranjem proti jugu je nakazana tudi glavna fasada z glavnim vhodom. Objekt se tako odpre in postane vabljiv za obiskovalce. Odprtost objekta je naglašena tudi s pogledi na cerkveni zvonik kapucinskega samostana. Nasprotno se severna fasada nadstropnega dela zmanjša po višini, še vedno pa je odprta proti fakulteti in zvoniku župnijske cerkve.

Geometrija nove knjižnice sledi linijam parcele in zahtevam urbanističnih pogojev: štiri metrski odmiki od sosednjih parcel. Na zahodni strani volumen knjižnice »odreže« diagonalno postavljena prenovljena Bohoričeva cesta, na severu in vzhodu pa sama linija parcele. Na jugu se pred glavnim vhodom pusti prazen prostor za oblikovanje trga in možno naknadno širitev knjižnice. Prečna smer žagaste strehe pa sledi iz prečne smeri obstoječih dvoriščnih objektov, oziroma pravokotno postavljenih volumnov ob Cesti krških žrtev.

Notranji ambient v knjižnici je zasnovan kar se da uporabniku prijazno in zanimivo. Ob vhodnem halu se prostor odpre v višino, povezovalni element v nadstropje predstavljajo centralne stopnice, na katerih je mogoče dogajanje ob raznih otvoritvah, dogodkih. V nadaljevanju je v pritličju osrednji atrij s pravljično sobo. Tudi dvovišinski atrij se odpira v nadstropje, od koder se ponujajo zanimivi pogledi po knjižnici, kot tudi v zunanjost skozi velike zastekljene površine. Ob režah – zamikih v nadstropju se oblikujejo interni ambienti, kjer se lahko uporabnik posveti knjigi. Dodatno dinamiko prostora v nadstropju pa daje žagasto oblikovan strop dvokapnih streh. Ker je sodobna knjižnica bolj odprta in prehodna, posamezni prostori v njej niso zamejeni s fiksnimi polnimi stenami, ampak so le ti v kolikor je to potrebno zamejeni s steklenimi stenami. Obstoječa knjižnica v kapucinskem samostanu je namreč omejena s svojimi debelimi zidovi, zato je smiselno, da je nova knjižnica odprt prostor, ki se fluidno preliva iz enega v drugega. Posamezni oddelki pa so lahko med seboj ločeni le s premično opremo in pohištvom. Fasade nove knjižnice so zasnovane kar se da racionalno in se le delno spreminjajo glede na program. Pritlični del z vhodom in skupnim programom ob trgu je zastekljen, kakor je zastekljen tudi ves preostali del pritličja, ki je namenjeno otroškemu in mladinskemu oddelku. Nadstropni del pa je oblikovan kot volumen, v katerega je vstavljen program za odrasle, hkrati pa pomeni njegova rdeča barva interpretacijo okoliških podolgovatih streh. Pritlični del je zastekljen in v svetli barvi, kar daje rdeči nadstropni lameli vtis lebdenja. Odprt del južne fasade v nadstropju je izveden z zasteklitvijo v alu profilih, z vmesnimi vertikalnimi alu lamelami. Fasada je zastrta s senčili screen roloji, s kakršnimi so senčene tudi steklene površine na »škrgah«. Vse polne fasade v nadstropnem delu so obložene z eternit ploščami rdeče barve.