| Natečaj | Javni natečaj za oblikovanje objektov in dopolnitev krajinske ureditve v naravnem rezervatu Škocjanski zatok | |
| Natečajna skupina | Urša Komac u.d.i.a. Špela Kuhar u.d.i.a. Robert Potokar u.d.i.a. Ajdin Bajrović u.d.i.a. Mateja Šetina u.d.i.a. |
|
| Projekti in gradnja | natečaj: 2005/06, 1.nagrada | |
| Kvadratura | površina zemljišča - cca 900 m2 | |
| Razpisovalec | DOPPS, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju z ZAPS. Natečaj sofinancira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006 | |
| Investicijska vrednost | 850.000 € |
Glavno vstopno točko predstavlja dostopni plato, zamejen z naravno pregrado 1,5 m visokega nasipa. Lokacija informacijskega centra je ob bertoški vpadnici na robu sladkovodnega dela naravnega rezervata, kjer je tudi glavni vhod v rezervat. Prav zato informacijski center s parkirnimi in drugimi manipulacijskimi površinami, kljub izrazito okolju prijaznemu oblikovanju objektov, predstavlja najbolj urbani del celotne zasnove. V sklopu dostopnega platoja se na severozahodnem delu vzporedno z robom nasipa nahaja informacijski center, ki je zasnovan kot horizontalen volumen na robu nasipa pokrit z zeleno streho. S teras v prvem nadstropju objekta se odpirajo pogledi na sladkovodni del rezervata - bertoško bonifiko. V sklopu informacijskega centra je na jugozahodnem delu območja postavljen hlev z oboro, ki je prav tako vzporeden z nasipom in predstavlja zaključek urbanega dela rezervata in pričetek "zelenega", to je učne poti z opazovališči. Območje med stavbo informacijskega centra in hlevom na zahodnem delu je odprta površina namenjena igralom, za zadrževanje otrok v času pred in po vodenih ogledih. Prostor je delno pokrit za čas slabega vremena.
Sekundarno vstopno točko predstavlja objekt na drugi strani Škocjanskega zatoka, ob vstopu z Ankaranske vpadnice. Ta objekt je poleg informacijskega centra edini urbani objekt na območju. S svojo simbolno in orientacijsko vlogo predstavlja urbani stik rezervata z mestom Koper. Prav zato je v tem primeru to tudi edini objekt v celotni zasnovi, ki ni lesen.
Arhitekturna zasnova objektov je podrejena osnovni misli, da naj bi se vsi objekti v naravnem rezervatu čimbolj nemoteče spajali s krajino, kar je razvidno tako z izbiro materialov kot z oblikovanjem samih objektov. Izbran je les kot primarni material, ki je v zasnovah objektov oblikovan v primarnih oblikah pravokotnika in kroga, ki predstavljajo diskretno simbolno točko v krajini