domov 
kontakti
podjetje
ekipa
obvestila

Dve osnovni šoli v Kamniku

Natečaj   Javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve objektov dveh osnovnih šol s pripadajočo zunanjo ureditvijo (UN K9-ŠOLE)

Natečajna skupina

 

  Robert Potokar u.d.i.a.
Gašper Topličan štud. arh.
Samo Kralj štud. arh.
sodelavka   Nuša Jurkovič štud. arh.
Krajinska ureditev    Boštjan Vauda u.d.i.k.a. 
Statika   Marijeta Gogala, u.d.i.g.
St. instalacije   Simon Furlan, u.d.i.s
El. instalacije   Tomi Križaj, u.d.i.e.
Projekti    natečaj - l. 2008, 2. enakovredna nagrada
Kvadratura   neto tlorisna površina - 5.500 m2 + 5.600 m2
Razpisovalec   Občina Kamnik v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor

Navezave obeh šol na obstoječe objekte določajo samo urbanistično zasnovo območja. Pri šoli Toma Brejca je to fasada, oziroma ohranjeni volumen obstoječe šole, na katero se v isti geometriji navezuje prizidek in nova telovadnica. Pri šoli Frana Albrehta pa je to obstoječa telovadnica, ki določa geometrijo nove šole, saj mora biti le ta z njo povezana. Z navezavo novih geometrij na obstoječe objekte se v prostoru vzpostavlja določen red in jasnost matrice. Zato je tudi diagonala knjižničnega trakta nove šole izvedena v liniji šole Toma Brejca. Obe ostoječi geometriji se tako med seboj povežeta, kjer pa se srečata nastane vmesni združevalni trg. Trg – šolski prostor je namenjen druženju, srečevanju ali pa zgolj prehajanju.

Umestitev športnega parka z igrišči, atletsko progo, tribunami prav tako sledi obstoječi in novo postavljeni geometriji.

Prometna ureditev je po obodu območja ohranjena z dostopi iz južne strani po Kajuhovi poti, iz zahodne strani po slepi poti z Ljubljanske ceste in s Šolske ulice ob parkirišču ob športni dvorani. Obstoječe parkirne površine se izkoristijo in preuredijo z možnostjo izgradnje montažne nadstešnice, na kateri je v zgornji etaži predvideno parkiranje. Avtomobili se zgostijo na enem mestu in s tem ne obremenjujejo celotnega preostalega prostora.

OŠ Toma Brejca – prenova in dozidava

Zasnova prenovljene obstoječe šole izhaja iz dejstva, da pogoji predvidevajo ohranitev obstoječe cestne fasade. Vsled ohranitve cestne fasade smo se po tehtnem premiseku odločili za ohranitev tudi stranskih in južne fasade, medtem ko smo porušili ožji trakt s stopniščem in obstoječo telovadnico. Tako dobimo relativno čist prizmatičen volumen, klateremu na južni strani dodamo s cezuro umaknjen nov volumen šolskih prostorov. Dodani volumen se preko vmesnega povezovanega trakta z glavnim vhodom poveže na volumen nove telovadnice, ki je vsled zmanšanja vertikalne pojavnosti dodatno vkopan v kletni nivo.

Na tak način ostaja arhitektura obstoječe šole v prostoru še vedno prisotna, hkrati pa s svojim novim delom dobi vse tiste potrebne dodatne prostore, ki so z modernim jezikom drugače oblikovani. Izčiščeni kubus obstoječe šole se s preureditvijo strehe in novo barvo fasade približa dejanski govorici modernistične arhitekture 30 ih let 20. stoletja, dodan kubus pa modernemu arhitekturnemu izrazu, ki išče vzor ravno v enostavnih in čistih linijah modernizma. Zato je fasada izvedena v vidnem betonu, s horizontalnimi brisoleji, ki se v območju prve triade v 1. nadstropju spremenijo v zunanji balkon.

Vmesna cezura med novim in obstoječim delom je zasnovana kot vertikalni vmesni prazen volumen, ki se na obeh koncih zaključi s stopnicami. Glavno stopnišče na severovzhodni strani je tako pomaknjeno na fasado od koder je mogoče videti staro jedro Kamnika s silhueto Malega gradu. V vmesnem praznem volumnu so vstavljeni povezovalni mostiči, zamejeni s stekleno ograjo, da v čim večji meri propuščajo svetlobo iz steklene strehe.

Z novo dozidavo dobi obstoječa šola več učilnic z južno svetlobo in tudi nova knjižnica je tako v primerjavi s sedanjo več kot zadostno osvetljena. Za preprečitev pregrevanja pa so predvideni zunanji fiksni brisoleji ter zunanji screen roloji.

Nova dozidava je zasnovana kot transparenten volumen, skozi katerega čitamo tkivo obstoječe šole, oziroma če parafraziramo, predstavlja na nek način »čipko« prevlečeno čez obraz gospe v najboljših letih.

OŠ Frana Albrehta - novogradnja

Zasnovo nove šole pogujuje navezava na obstoječo športno dvorano, zato je šola v čim večji meri v bližini dvorane. Povzema njeno tlorisno geometrijo v horizontalni smeri, s tem da izmaknjeni lebdeči trakt knjižnice v nadstropju opredeljuje vhod v šolo in prostor med dvorano, šolo, povezovalno potjo. Prav ta izmaknjeni lebdeči volumen je tisti razpoznavni znak, ki določi šolo in jo naredi nezamenjljivo. Pod traktom se formira vmesni pokriti prostor, ki je namenjen druženju in tudi shrambi koles.

Arhitekturno je šola sestavljena iz dveh traktov: prvi servisno upravni trakt s knjižnico in povezovalnim hodnikom do obstoječe športne dvorane in drugi učilniški trakt v treh nadstropjih. Učilniški trak je z linijo hodnika prerezan na dve polovici, ki se avtonomno kažeta na stranskih fasadah. Stranske fasade tako niso več monotona vertikalna ravnina, ampak ustvarjajo s svojimi zamiki potrebno dinamiko v prostoru.

Sodobnost arhitekturnega izgleda je povdarjena z oblikovanjem mehkih vogalov (doseženimi z fasadno oblogo), ki dodatnozmehčajo posamezne nalegajoče se volumne šole.

Večina učilnic je obrnjena na jug, le del tehničnih učilnic v 2. nadstropju je obrnjenih na sever. Za preprečitev pregrevanja je predviden zunanji napušč na južni strani ter zunanji screen roloji.