domov 
kontakti
podjetje
ekipa
obvestila

Natečaj Dom upokojencev Idrija

Natečaj
1. nagrada
  javni projektni odprti enostopenjski natečaj za Dom upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža v idriji
Natečajna skupina   Robert Potokar u.d.i.a.
Sabina Colnar u.d.i.a.
Ajdin Bajrović u.d.i.a.
Mateja Šetina u.d.i.a.
Carlos Graca u.d.i.a.
Krajinska arhitektura           Urša Komac u.d.i.a.
Projekti in gradnja   natečaj: l. 2006, 1. nagrada
Kvadratura   bruto tlorisna površina: 8.490,00 m2
    neto tlorisna površina:  6.906,60 m2
Površina zemljišča    4.289,20 m2
Razpisovalec   Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije

Zasnova Doma za starostnike v Idriji izhaja iz lokacije same, geometrije parcele, orientacije na smeri neba ter pogledov na cerkveni dominanti na severni strani in pogledov proti jugu in na okoliške hribe v ozadju. Dodatno pa objekt opredeljuje njegov namen, saj je prvenstveno dom namenjen bivanju starejšim občanom. Program doma je sicer razdeljen po nivojih na tri dele: odprti javni del z javnim programom v pritličju, servisni del z dodatnim programom v kletni etaži ter spalno bivalni del v štirih nadstropjih.

Sobe so v čim večji meri orientirane proti sončni svetlobi, proti jugu, oziroma proti jugovzhodu v 1. fazi in jugozahodu v 2. fazi, zato je izbran sistem enostransko orientiranega hodnika, kjer so na severni strani hodniku dodani sekundarni prostori.

Objekt je zasnovan kot sodobna svetla hiša z navezavo na tradicionalno arhitekturo. Osnovni motiv objekta je čisti volumen z ravno streho in polnimi stranskimi fasadami z vrezanimi okenskimi odprtinami – nišami ter vstavljeno odprto severno in južno fasado, ki je dodatno razgibana z vstavljenimi lesenimi kubusi. Kubusi predstavljajo enodružinske hišice, so nekakšna parafraza nekdanjih "hišic" stanovalcev doma, le da so te hišice sedaj vstavljene pod skupno streho. Motiv manjših enot vstavljenih pod skupno streho je v svojem projektu hiš pod občinsko streho uporabil tudi Plečnik. Tako v notranjosti kot v zunanjem arhitekturnem ovoju so uporabljeni predvsem naravni materiali, ki poudarjajo občutek domačnosti.

Glavni trakt objekta doma je v 1. fazi postavljen vzporedno s severnim robom parcele in vzporedno z Arkovo ulico po celotni dolžini parcele tik mimo severozahodne stranice obstoječega doma. Trakt doma na ta način tvori vrste ulični niz, ki je vsled dolžine razbit na tri dele. Osrednji vstopni del je steklen in predstavlja navezavo na prostorsko os med domom in župnijsko cerkvijo sv. Jožefa in sv. Barbare, kjer je nekdanji zvonik osrednja točka kompozicije. Ta os se zaključi s cerkvijo sv. Antona Padovanskega na hribu, oziroma v primeru doma v njegovem razprtem internem atriju. Ideja zalomljenosti sicer dolgega trakta izhaja iz zatečene pravokotne geometrije stanovanjskih blokov ob Arkovi ulici, prehoda same stavbe proti mestnemu jedru in postavitve objekta v neposredni bližini reke Idrijce. Glavnemu traktu se v 2. fazi, na mestu sedanjega doma, pravokotno priključi nov trakt.

Os ki dodatno vzpostavlja odnose v prostoru je mentalna in tudi dejanska os med pravkar prenovljenim glavnim trgom, ki predstavlja tlakovan mestni trg in novo nastalim zelenim trgom, parkom, okrog katerega je formirana stavba doma in bodoče stavbe na Uti. Zeleni trg skupaj z ureditvijo zelene strehe in atrija v domu bi pomenil za Idrijo nov mestni zeleni park.

Notranji ambient v domu je zasnovan kar se da uporabniku prijazno, osvetljene horizontalne komunikacije so večkrat razširjene in prekinjene s skupnimi prostori, ob katerih je predvideno zelenje in sedežne garniture. Hodnik naj tako ne bi bil zgolj horizontalna komunikacija, marveč tudi prostor za druženje in srečevanje, ter prostor iz katerega so možni pogledi na okoliške hribe. Hodnik na skrajni južni strani se izteče v balkon, ki visi nad mestom kot pomol, s katerega je možno opazovati celotno panoramo Idrije.

V 1. fazi se izgradi glavni trakt vzporedno z Arkovo ulico. Izvede se povezavo z obstoječim objektom (potrebno je deloma predelati hodnik v obstoječem domu), v skrajnem severnem delu trakta se začasno organizira jedilnico. V podaljšani 1.a fazi se izgradi večnamenski trakt s kapelo, jedilnico, večnamenskim prostorom in kavarno. Prostor v severnem delu trakta se lahko iz jedilnice spremeni v prostor za frizerja in delovno terapijo. Začasno se prostor nove jedilnice poveže z obstoječim domom; dostop v obstoječi dom je preko vhodnega halla novozgrajenega doma. V 2. fazi se obstoječi dom poruši, dokončno se uredi notranji atrij in izgradi nov trakt s kuhinjo, servisnim delom in sobami.