GORENJSKA arhitekturni vodnik

Avtor		Robert Potokar
Založnik		Saving d.o.o. Ljubljana
Strokovna sodelavka in urednica		Špela Kuhar
Aerofotografija, fotografije in priprava fotografij		Blaž Budja
Izris načrtov in priprava zemljevida		Petra Slukan
Priprava kart naselij		Janez Brežnik
Oblikovna zasnova		Metka Dariš Tomaž Perme
Stavek in priprava za tisk		Peter Capuder
Organizacija tiska		Božnar in Partner, vizija tiska
Tisk		Tiskarna Schwarz Ljubljana
Izdano		Ljubljana, 2002

Arhitekturni vodnik Gorenjske je bil kot diplomska naloga pod mentorstvom prof. dr. Petra Fistra izdelana leta 1990 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Vodnik, ki je pred vami, pa je nadgradnja, razširitev in preverba diplomskega dela. Preverba je bila v letih 2001 in 2002 izvedena na terenu in vključuje stane do oktobra leta 2002.

Osnovni namen vodnika je predstavitev arhitekturnih vrednot v gorenjskem prostoru na enem mestu - v knjigi, ki je namenjena tako študentom arhitekture in arhitektom, kakor tudi vsem, ki jim ni vseeno, kaj se s prostorom in arhitekturo dogaja. Vodnik vsebuje prostorski, časovni in tipološki pregled značilne arhitekture Gorenjske, ki je pomembnejša tudi za širši slovenski prostor. Tako je v vodniku zajeta arhitektura od kozolcev do tovarn, arheoloških izkopanin, enodružinskih hiš, romanskih cerkvic in šolskih objektov, znamenj, spomenikov NOB, srednjeveških gradov, krajinske arhitekture,..., skratka arhitektura, ki jo je človek v tem prostoru ustvarjal skozi stoletja. Kot spomin in opomin pa je v vodniku zajeta tudi kakšna stavba, ki je bila predkratkim dokončno porušena.

Vodnika, ki bi podrobneje zajel vse vrste arhitekture v določenem prostoru skozi celotno zgodovino, v slovenskem prostoru še ni bilo. Večina vodnikov se namreč omeji le na posebej izbrano "visoko" arhitekturo, ostale arhitekture pa ne omenja, čeprav je le-ta sestavni del določenega prostora. Pričujoči vodnik je tako prvi, ki poskuša zapolniti praznino na tem področju.

Merila za izbiro in vključitev v vodni, so bila: objava dela v strokovni literaturi, vlkjučenost v seznam varovane kulturne dediščine, prejete nagrade ali priznanja na področju arhitekture, nasporne likovne in prostorske kvalitete ali v posameznih primerih pomenski, zgodovinski ali simbolni pomen objekta.