domov 
kontakti
podjetje
ekipa
obvestila

Osnovna šola Brinje, Grosuplje

Objekt   Osnovna šola Brinje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje
Avtorja arhitekture   Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Natečajna skupina   Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Tanja Košuta u.d.i.a.
Danijel Čelig u.d.i.a.
Projektna skupina   Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Nina Vastl u.d.i.a.
Miha Kajzelj u.d.i.a.
Tanja Košuta u.d.i.a.
Matevž Čelik u.d.i.a.
Projekti in gradnja   natečaj: l. 1996
Projekti   l. 1997-1999
Gradnja   l. 1999-2000 (otvoritev: 23/6/2000)
Statika   Darjo Mirc u.d.i.g.
Strojne instalacije   Marjan Orel u.d.i.s.
Elektro instalacije   Ivo Blaževič u.d.i.e.
Projekt notranje opreme   Robert Potokar u.d.i.a.
Sabina Colnar u.d.i.a.
Matevž Čelik u.d.i.a.
Izvajalec del   SCT d.d., Ljubljana
Izvajalec opreme   Elan, Begunje
Lesnina inženiring d.o.o., Ljubljana
Kvadratura   netto notranje površine: 6200 m2
netto zunanje površine   25000 m2
Investitor   Občina Grosuplje
Investicijska vrednost   3.750.000 €
Fotografije   Blaž Budja, Bogdan Zupan

Nagnjeni volumni šolskega poslopja so prepoznavni element v prostoru, ki s svojo nenavadno geometrijo vzpodbujajo vprašanja o njeni zasnovi. Kaj je vodoravno, kaj navpično, kaj postrani, kaj se zgodi, ko se geometrije srečajo.
Šola je postavljena vzdolž Ljubljanske ceste, ob križišču z novo, prečno povezavo med Ljubljansko cesto in cesto ob Grosupeljščici. Dostop do telovadnice in v prostore šole je s platoja na nivoju cestnega križišča. Dostop do spodnjega nivoja, z garderobami ter učilnicami za nižjo stopnjo, je preko stopnišča – vhodnega amfiteatra z zgornje vstopne ploščadi.
Orientacija šolske zgradbe s svojo linearnostjo sledi prostorski danosti doline ob potoku Grosupeljščici. Večina razredov je orientirana na vzhod, na odprt prostor in na poglede v zelenje ob potoku. Razmaknjena struktura učilniških traktov ustvarja prazen vmesni prostor, ki se širi od juga proti severu celotnega arhitekturnega sklopa. Obravnavani vmesni prostor med učilniškimi trakti se zaključi v centralnem motivu večnamenskega prostora, ki se z odpiranjem obeh bočnih steklenih sten poveže z zunanjim prostorom.