domov 
kontakti
podjetje
ekipa
obvestila

Goriška knjižnica Franceta Bevka

Objekt   Goriška knjižnica Franceta Bevka, Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica
Avtorji arhitekture   Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Maruša Zorec u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Projektna skupina   Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Maruša Zorec u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Drago Štefanec u.d.i.a.
Miha Kajzelj u.d.i.a.
Projekti   l. 1995-1996
Gradnja   l. 1996-1999 (otvoritev: 8/2/2000)
Statika   Vilko Šuligoj u.d.i.g.
Strojne instalacije   Leon Pahor u.d.i.s.
Elektro instalacije   Emil Tabaj u.d.i.e.
Projekt notranje opreme   Robert Potokar u.d.i.a.
Maruša Zorec u.d.i.a.
Damjana Zaviršek – Hudnik u.d.i.a.

grafično usmerjevalni sistem:
Metka Dariš
Tomaž Perme
Izvajalec del   Primorje d.d., Ajdovščina
Izvajalec opreme   LIK Atlas d.o.o. Ljubljana
Kvadratura   brutto notranje površine: 6177 m2
Površina zemljišča   5033 m2
Investitor   Ministrstvo za kulturo RS, Občina Nova Gorica, Fundacija Soros
Investicijska vrednost   7.000.000 €
Fotografije   Damir Fabijanić

Z dokončanjem del na stavbi pokrajinske knjižnice v Novi Gorici se zaključuje in dokončno formira osrednji mestni javni prostor Nove Gorice. Grajeni rob, ki obdaja in določa že prvotno zasnovani reprezentativni trg novo načrtovanega mesta, je tako sklenjen. Diagonala Erjavčeve ulice, ki s svojo izmaknjenostjo in ortogonalne logike novo načrtovanega mesta izpričuje pripadnost širšemu prostorskemu in časovnemu kontekstu, se zariše v vogal novogoriške knjižnice. Zgradba knjižnice tako simbolično zaključuje os, nekakšno prostorsko popkovino, ki veže pomembna referenčna prostora dveh mest – Travnik v historičnem jedru Gorice in »travnik« kot reprezentančni  javni trg pred občinsko palačo v Novi Gorici. Splet okoliščin in igra usode sta botrovala fenomenu, da je starogoriški Travnik dobil svoj pendant v novogoriškem, katerega ime – travnik izhaja iz njegove dejanske poraščenosti s travo. (Zaradi časovne zamaknjenosti med urbanistično zasnovo in realizacijo je osrednji mestni prostor, ostal s travo prerasla površina, ki se je ljudem s časoma priljubila in tako prirasla v toponim kraja). Stavbni organizem nove goriške knjižnice je umeščen v urbano strukturo mesta kot zaključek ortogonalne načrtovalske strategije, ki je hkrati zavezan organskemu zaledju zelenega oboda, v katerega se vrašča s formalno manj obvezujočo geometrijo. Tako nastali prostori, ki jih veže tema arkad, izpeljana iz arkadnega hodnika stavbe občinske skupščine, tvorijo urbano strukturo mestnega središča.