| Objekt | Goriška knjižnica Franceta Bevka, Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica | |
| Avtorji arhitekture | Vojteh Ravnikar u.d.i.a. Maruša Zorec u.d.i.a. Robert Potokar u.d.i.a. |
|
| Projektna skupina | Vojteh Ravnikar u.d.i.a. Maruša Zorec u.d.i.a. Robert Potokar u.d.i.a. Drago Štefanec u.d.i.a. Miha Kajzelj u.d.i.a. |
|
| Projekti | l. 1995-1996 | |
| Gradnja | l. 1996-1999 (otvoritev: 8/2/2000) | |
| Statika | Vilko Šuligoj u.d.i.g. | |
| Strojne instalacije | Leon Pahor u.d.i.s. | |
| Elektro instalacije | Emil Tabaj u.d.i.e. | |
| Projekt notranje opreme | Robert Potokar u.d.i.a. Maruša Zorec u.d.i.a. Damjana Zaviršek – Hudnik u.d.i.a. grafično usmerjevalni sistem: Metka Dariš Tomaž Perme |
|
| Izvajalec del | Primorje d.d., Ajdovščina | |
| Izvajalec opreme | LIK Atlas d.o.o. Ljubljana | |
| Kvadratura | brutto notranje površine: 6177 m2 | |
| Površina zemljišča | 5033 m2 | |
| Investitor | Ministrstvo za kulturo RS, Občina Nova Gorica, Fundacija Soros | |
| Investicijska vrednost | 7.000.000 € | |
| Fotografije | Damir Fabijanić |
Z dokončanjem del na stavbi pokrajinske knjižnice v Novi Gorici se zaključuje in dokončno formira osrednji mestni javni prostor Nove Gorice. Grajeni rob, ki obdaja in določa že prvotno zasnovani reprezentativni trg novo načrtovanega mesta, je tako sklenjen. Diagonala Erjavčeve ulice, ki s svojo izmaknjenostjo in ortogonalne logike novo načrtovanega mesta izpričuje pripadnost širšemu prostorskemu in časovnemu kontekstu, se zariše v vogal novogoriške knjižnice. Zgradba knjižnice tako simbolično zaključuje os, nekakšno prostorsko popkovino, ki veže pomembna referenčna prostora dveh mest – Travnik v historičnem jedru Gorice in »travnik« kot reprezentančni javni trg pred občinsko palačo v Novi Gorici. Splet okoliščin in igra usode sta botrovala fenomenu, da je starogoriški Travnik dobil svoj pendant v novogoriškem, katerega ime – travnik izhaja iz njegove dejanske poraščenosti s travo. (Zaradi časovne zamaknjenosti med urbanistično zasnovo in realizacijo je osrednji mestni prostor, ostal s travo prerasla površina, ki se je ljudem s časoma priljubila in tako prirasla v toponim kraja). Stavbni organizem nove goriške knjižnice je umeščen v urbano strukturo mesta kot zaključek ortogonalne načrtovalske strategije, ki je hkrati zavezan organskemu zaledju zelenega oboda, v katerega se vrašča s formalno manj obvezujočo geometrijo. Tako nastali prostori, ki jih veže tema arkad, izpeljana iz arkadnega hodnika stavbe občinske skupščine, tvorijo urbano strukturo mestnega središča.