domov 
kontakti
podjetje
ekipa
obvestila

Natečaj knjižnica Ravne

Arhitektura:          Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Tanja Košuta u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Blaž Budja u.d.i.a.
Maja Slapernik u.d.i.a.
Matevž Čelik u.d.i.a
Projekti:            natečaj l.2003, 3. nagrada
Strojne instalacije:   Nevenka Škrabe u.d.i.s.
Elektro instalacije:   Tomi Križaj u.d.i.e.
Konzultant za statiko:   Marko Pavlinjek u.d.i.g.

Postavitev sodobnega knjižničnega organizma v sicer visokovredno okolje ravenskega gradu je dokaj zahtevna naloga, saj sta si razvejana in spomeniško varovana zasnova gradu ter princip sodobne tehnologije knjižnice skoraj v koliziji.
Naš predlog, ki sicer ne privede do idealnega sožitja med knjižnično funkcijo ter dovolj spoštljivo obravnavo stavbne dediščine pa z novim centralno postavljenim traktom, vendarle zadovoljivo rešuje oziroma uglasi razmerje med sodobnim poslovanjem knjižnice ter žlahtno podobo ravenskega gradu.
Z vzpostavitvijo novega trakta pod osrednjim dvoriščnim platojem smo v največji možni meri ohranili obstoječo strukturo gradu s stranskimi trakti, hkrati pa smo s težiščem knjižničnega programa, nameščenega v novem delu omogočili sorazmerno kratke povezave s posameznimi programi knjižnice znotraj obstoječe grajske zgradbe.
V zaključni fazi je program pod osrednjo ploščadjo zamišljen kot središčna in izhodiščna točka celotnega kompleksa s prenovljeno muzejsko zgradbo vred.
V neki optimistični vizij; ko bi razmišljali o celovitejšem kulturnem programu grajskega kompleksa, temeljiti prenovi muzejskega trakta, morebitni dvorani – predavalnici i.p. ; bi kazalo del muzejske zgradbe podkletiti ter povezati z programom knjižnice.
Navzlic temu, da je približno tretjina programa knjižnice v novem traktu je le ta kot nov arhitekturni člen skoraj neviden.
Osrednji program knjižnice je kot že rečeno umeščen pod grajsko dvorišče, katerega ploskev postane tako nekakšna fasada novega knjižničnega trakta. Pri tem sama likovna obravnava ploskve sledi geometrijski logiki prvotne zasnove grajskega parka, katere vzpostavitev v nekdanje stanje predlagamo. Grad tako komunicira z okoljem z dvema v zasnovi sorodnima, materialno pa različnima »pomoloma« - trgoma, zelenim, intimnejšim s katerim se vpne v širše naravno zaledje ter drugim tlakovanim javnejšim prostorom, ki pomeni stik s širšim prostorom, ki gravitira k osrednji koroški knjižnici.
V mrežo, ki obvladuje talno ploskev se zariše steklena zareza – svetlobnik, ki označuje osrednji vhod v knjižnico.
Vsled bližine železarne predlagamo pri obravnavi tal naslonitev na materialno kulturo kraja – železo. Tako predlagamo uporabo železnih plošč, ki bi jih umestili v siceršnji mozaik talne plošče. Prav tako si predstavljamo ograjo, ki zamejuje ploščad, kot možen prispevek Forme vive, ki ima v kraju dolgoletno tradicijo.
Talna ploskev se ob stiku z dostopno potjo prelomi in njen blagi naklon spregovori o vsebini, ki se skriva pod njo ter se razkrije le z veliko stekleno zarezo v grajsko pobočje.